Vse več slovenskih srednjih šol, predvsem gimnazij in raznih turistično usmerjenih šol, se odloča za pouk italijanščine. To je marsikateremu bodočemu srednješolcu všeč iz z veseljem se vpiše v takšno šolo, nato pa pogosto razočaran ugotovi, da italijanščina niti ni zabavna oziroma potrebuje inštrukcije italijanščine. Največ težav je tam, kjer je na šolanju dovolj dijakov s Primorske oziroma z Obale, kjer jim je italijanščina znana že od mladih nog. Ko se k tem dijakom pridružijo dijaki iz preostalih delov Slovenije, pa imajo težave. Snov se jemlje prehitro in profesorji mnogokrat pozabijo, da določeni posamezniki ne morejo slediti takšnemu ritmu. Ti se zato odločijo za inštrukcije italijanščine – ne zato, ker bi se premalo učili ali ne bi mogli razumeti snovi, temveč zgolj zato, ker brez predhodne podlage in poznavanja osnov tako hitro učenje pač ni možno. Inštrukcije italijanščine torej lahko dijaku pomagajo, da lažje sledi učni snovi in tako nima slabih ocen zaradi zaostanka.

Vprašanje, ki se zaradi težav z italijanskim jezikom v šolah poraja pri marsikomu, je seveda: ali je sploh smiselno, da se odločajo za šolanje na šolah, kjer se uči tudi italijansko, tudi tisti dijaki, ki nimajo predznanja iz tega jezika? Vsekakor. Zgolj zaradi italijanščine se zagotovo ne izplača odreči svojemu sanjskemu poklicu.