Bolezen ven se najpogosteje začne z občutkom bolečih in težkih nog, bolečinami vzdolž ven ali pa večernim otekanjem na hrbtišču stopal ali okrog gležnjev. Ko je vreme toplo, se omenjene težave stopnjujejo. Razvijejo se lahko zelo tanke, modro-rdeče, majhne žilice, katere imenujemo mrežaste vene, če pa se vene razširijo, se vijugajo in izbočijo, nastanejo prave varice ven. Na spletni strani http://bolezni-ven.si si lahko najdete več o tej nadležni bolezni. Najdete tudi nasvete o zdravljenju hemoroidov.

Posledica napredovanja venskega popuščanja so zapleti na koži goleni. Venska bolezen nastane zaradi motenj v venskem obtoku. Do motenj pride, ko zaradi daljšega stanja ali sedenja teža krvi povzroči širjenje ven. Stena in venske zaklopke v zdravih venah se takšnemu pritisku zlahka upirajo in se vene ne širijo, ko pa zaklopke in stene vene slabijo, pride do razširitve ven. To oteži pretok krvi nazaj proti srcu in venska kri zastaja. Ko takšno stanje postane kronično in začne povzročati težave, govorimo o kronični venski bolezni (KVB). Pride do vnetja venskih sten in obdajajočih tkiv. Ker v venah na nogah kri zastaja, prehajajo tekočina in bele krvničke skozi vensko steno v tkiva (mišičje, maščevje, kožo), kjer sproščajo snovi, ki povzročajo kronično vnetje tkiv. To povzroča bolečine v nogah, otekanje gležnjev in goleni in postopne spremembe na koži ter podkožnem tkivu.

Težave zaradi venske bolezni lahko sproži ali poslabša več dejavnikov:

• -previsoka telesna teža,
• -starost,
• -kajenje,
• -dolgotrajno sedenje ali stanje,
• -izpostavljenost visokim temperaturam,
• -hormonske motnje (nosečnost, menopavza),
• -nošenje težkih bremen.

Bolezen ven se najprej začne le s simptomi, kot so venska bolečina, nočni krči, toda s časom napreduje. Prva stopnja venske bolezni se kaže s simptomi in mrežastimi venami okoli gležnjev, lahko pa tudi s pravimi krčnimi žilami. Tkiva sproščajo snovi, ki povzročajo kronično vnetje, to pa povzroča bolečine v nogah, otekanje in postopne spremembe na koži.