Otroški avtosedeži so aktivni sopotniki v cestnem prometu. Omogočajo nam varno in udobno prevažanje naših malih sopotnikov v vsakdanjem prometu, na vseh naših poteh. Preden se otroški avtosedeži sploh znajdejo v naših vozlih, morajo skrbi in zavedanju nevarnosti primerno, zagotoviti in zadostiti strogim varnostnim , zakonskim predpisom ter standardom. Na prvi pogled se vsi predpisi, standardi in varnostne zahteve zdijo nemogoči, togi, strogi, nečloveški, vendar pogled od bližje razkrijejo njihovo nezamenljivo vlogo pri varnosti in preprečitvi najhujših posledic prometnih nesreč, ki so na žalost vsakdanjik naših cest. Otroški avtosedeži z zagotovitvijo vsem strogim varnostnim predpisom, standardom in zakonom ne samo preprečujejo najhujše v primeru nenadnega zaviranja ali nesreče, vožnjo otroku naredijo udobno, enako kot odraslemu vozniku in sopotnikom. Le otrok, ki bo se bo dobro počutil bo vožnjo prestal z nasmehom in radovednimi pogledi na okolico, ki se bo zvrstila ob vozilu na poti do želenega cilja. Nihče si namreč pri vožnji z otrokom noče njegovega joka in stoka ali drugih znakov, ki kažejo na slabo počutje in neudobje. Takšno počutje ni slabo zgolj za otroka, je tudi nevarno za voznika, ki tisti hip pozornost z opazovanjem prometa, preusmeri na otroka, misli in dejanja pa ne usmerja na cesto in dogajanje na njej, ampak na otroka,ki z jokom in drugimi gibi sporoča svoje nezadovoljstvo.
Dobri otroški avtosedeži morajo kot prvo omogočati, da so otroci oz potniki v njem pravilno pripet. Zatezna sila ne sme biti preohlapna, da otroku omogoča sunkovitega gibanja na račun pojemka, hkrati pa ne sme biti premočna, da otroku ne povzroči poškodbe. Pri tem si voznik težko predstavlja pojemke, ki v primeru nenadnega zaviranja vplivajo na otroka, saj ima sam oporo rok na volanu, ter nog, poleg seveda varnostnega pasu. Študije govorijo, da otroški avtosedeži ter otroci, ki se v njih prevažajo, največkrat niso popolnoma varni prav na račun pripenjanja. Z raziskavami so strokovnjaki ugotovili, da odrasle osebe, ki otroke prevažajo, slednje preveč ohlapno pripenjajo. Največkrat gre vzrok takega početja pripisati strahu odrasle osebe, da otroka s preveč močnim pripenjanjem poškodujejo. S to težavo so se znašli strokovnjaki razvojnih oddelkov ter tudi razne organizacije, ki imajo za cilj delovanja večjo varnost v cestnem prometu. Poleg same varnostne funkcije, so morali iznajti način, ki bo jasno sporočal pravilno privezovanje vsakemu prebivalcu zemeljske oble, ki se bo znašel pred takšno nalogo in dilemo. Tako imamo danes indikatorje zelene in rdeče barve, ki uporabniku sporočajo ustrezno zatezno silo varnostnega pasu.